»Kako težko je biti slab / kako težko je biti sam, / in biti star, pa biti mlad!«

»Ja, tudi gledališče je bilo, zmeraj je bil tudi teater. Igrala je svoje vloge, da bi pokazala, kaj je resnično, kaj je zanjo pomembno. Da jo imajo radi.«

»Bilo je v času, ko se je zgubil čas. / Bilo ga je še tu in tam, / drugje ga sploh ni več bilo. / Na svetu, ko da je postalo malo temno.«

»Obupan je bil.«

»Čas je. Zrak je pripravljen. V nebu je odprtina.«

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Vsepovsod je bila belina, zgoraj, spodaj, ob strani, povsod sama belina. Človek je imel občutek, kot da je zavit v rjuho. Bilo je čisto nasprotje teme, ampak Alice se je zdelo enako strašljivo.«

»Čeprav nič ne more vzeti / dni, ki jih morda sploh ni, / in četudi smo še večni, / ne bomo več, kot smo bili ...«

»Kaj bi ji lahko še napovedal? Friedel je bila zlato dekle...«